Archive for month: december, 2017

V naši ORL ambulanti smrčanju in motnjam dihanja med spanjem posvečamo še posebno skrb. Proces obravnave teh bolnikov je moderen in interdisciplinaren, saj vključujemo specialiste različnih področij.

Motnje dihanja med spanjem predstavljajo kompleksno bolezensko stanje, ki opazno vpliva na kvaliteto življenja bolnika. Ker ima te težave precej ljudi, po nekaterih ocenah okrog 5%, so tudi pomemben javnozdravstveni problem. Z diagnostiko in zdravljenjem slednjih se ukvarjajo predvsem otorinolaringologi in pulmologi, vendar omenjene bolnike srečamo v številnih drugih ambulantah (vseeno jih okoli 80% ostane neodkritih). Pri omenjenih motnjah gre lahko zgolj za zvočni fenomen (smrčanje) ali pa med spanjem poleg tega nastopajo tudi daljši premori ali zelo plitko dihanje – obstruktivne apneje in hipopneje med spanjem (OSAS).

SMRČANJE

Smrčanje je zvočni fenomen, ki nastane zaradi vibriranja struktur v žrelu, ki so bodisi podaljšane ali pa preveč ohlapne. Smrči med 30 in 40% ljudi, incidenca pa z leti strmo narašča. Pogosteje smrčijo moški in ljudje s prekomerno telesno težo. Smrčanje se ojača tudi po uživanju alkohola, pomirjeval in uspaval ali ob večji utrujenosti. Samo smrčanje še ne predstavlja bolezenskega stanja, a je za partnerja lahko izredno moteče, zato je neredko vzrok za družinske prepire in ločeno spanje zakoncev. Neprijetno je tudi za “smrčača”, saj ima ponoči suha usta, ima občutek zamašenega nosu in se pogosto prebuja.

Smrčanje je pomembno, ker lahko kaže na to, da so med spanjem prisotni tudi premori med dihanjem – apneje. Gre za bolezensko stanje, ki lahko, če ga ne zdravimo, čez leta pripelje do številnih bolezni. Na težave z dihanjem bolnika največkrat opozori partner, praviloma pa tudi sami opažajo, da je bil spanec nezadosten in da so čez dan utrujeni, nenaspani. Če dnevna zaspanost vztraja daljše časovno obdobje, je verjetnost, da posameznik trpi zaradi motenj dihanja med spanjem še toliko večja. Upoštevati je potrebno tudi, da je lahko prekomerna dnevna zaspanost samo simptom nezadostnega spanja oz. prekratkega spanca.

Med glavni vzroki za zaspanost najdemo:

• pomanjkanje spanja (akutno po prebedeli noči ali zaradi dlje časa trajajočega prekratkega spanca);
• izmensko delo oz. delo ponoči ali zelo zgodaj zjutraj;
• slabe navade spanja (neupoštevane higiene spanja);
• časovna razlika zaradi potovanja v drugi časovni pas, najpogosteje z letalom (“jet lag);
• zloraba ali odvisnost od raznih spojin (nikotin, alkohol, droge…);
• bolezenska stanja, kot so razne motnje spanja, med njimi najpogosteje obstruktivne apneje v spanju.

Za objektivnejšo oceno prekomerne dnevne zaspanosti se največ uporablja Epworthov vprašalnik. (Epworth_vprašalnik)

Dejstva:

• smrčanje še ne predstavlja nujno bolezni
• z leti se smrčanje praviloma slabša in se lahko stopnjuje do apnej
• smrčanje je možno odpraviti z operativnim posegom

APNEJA MED SPANJEM

Apneje med spanjem so deset ali več sekund trajajoči premori med dihanjem v spanju. Do njih pride zaradi popolne zapore v področju zgornjih dihal (žrelo ali grlo). Kot posledica prekinitve dihanja, prične zasičenost krvi s kisikom (saturacija) postopoma padati, kar sproži obrambne mehanizme telesa. Ti lahko čez čas pripeljejo do hudih posledic na številnih organskih sistemih. Z apnejami v spanju se že dolgo dokazano povezujejo bolezni srčnožilnega sistema (arterijska hipertenzija, ateroskleroza in posledični srčni infarkti ali možganske kapi, motnje srčnega ritma – aritmije …), presnovne bolezni (sladkorna bolezen), motnje razpoloženja (depresije), glavoboli, motnje spolnih funkcij ipd. Ljudje, ki imajo apneje med spanjem, so tudi pogosteje udeleženi v prometnih in delovnih nezgodah. Zaradi našetetega je te motnje potrebno pravočasno prepoznati in zdraviti.

Da imate apneje med spanjem, morate posumiti, če ponoči glasno smrčite, lovite sapo ali se celo zbujate s tesnobnimi občutki, podnevi pa ste kljub zadostnemu številu ur spanja utrujeni, nerazpoloženi in zaspani.

Obstajajo vprašalniki s katerimi skušamo oceniti verjetnost, da so pri bolniku prisotne pomebne motnje dihanja med spanjem. Največ se uporablja vprašalnik STOP-BANG (STOP-BANG vprašalnik)

Dejstva:

• motnje dihanja med spanjem ima vsaj 30% ljudi
• pomembne apneje srečamo pri približno 5% populacije
• moški zbolevajo 4x pogosteje kot ženske
• več kot ¾ bolnikov ostane neprepoznanih
• praktično vsi bolniki z apnejami tudi smrčijo
• od dejavnikov tveganja je najpomembnejša prekomerna telesna teža
• apneje je pogosto možno pozdraviti s kirurškimi in nekikurškimi metodami

ZDRAVLJENJE

Pomembno je vedeti, da so motnje dihanja med spanjem ozdravljive. S pravočasno prepoznavo in pravilnim terapevtskim pristopom se lahko izognemo kasnim posledicam tega sindroma. Pri tem je pogosto potrebno sodelovanje različnih specialistov, specializiranih za te motnje, pa tudi zavzetost bolnika, ki mora biti pri zdravljenju aktivno udeležen.

SPLOŠNI UKREPI

Prekomerna telesna teža je najpomembnejši dejavnik tveganja za smrčanje in apnejo v spanju. Posebej dovzetni so ljudje s centralno debelostjo (trup) in kratkim, debelim vratom, saj imajo, zaradi maščobnega sloja na vratu, zožena zgornja dihala.

Motnje dihanja med spanjem so najbolj izrazite pri ležanju na hrbtu, zato se priporoča spanje na boku. V tem položaju je namreč verjetnost, da se bo dihalna pot zaprla na nivoju jezika, precej manjša. Pri tem običajno pomagajo že preprosti ukrepi, kot je všitje tenis žogice na hrbtno stran spalne majice. Nekoliko bolj izpopolnjeni so t.i. položajni trenerji (angl. “position trainer”) – elektronske naprave, ki spečega z vibriranjem opozorijo, da leži na hrbtu (http://www.nightbalance.com). Obstajajo tudi aplikacije za pametne telefone, ki delujejo podobno. Po nekaj tednih se večina ljudi z uporabo teh naprav navadi spati na boku.

Pitje alkoholnih pijač, uživanje pomirjeval, uspaval in nekaterih drugih zdravil za živce, pred spanjem, vpliva na tonus mišičja zgornjih dihal in motnje dihanja med spanjem izrazito poslabša. Podoben vpliv ima tudi utrujenost.

OPORNICE ZA SPODNJO ČELJUST

Zadnja leta so tudi pri nas postale dostopne opornice za spodnjo čeljust, ki predstavljajo pomemben dodatek znanim načinom zdravljenja smrčanja in motenj dihanja med spanjem. Marsikdaj so tudi alternativa drugim pristopom. Gre za zobnemu aparatu podobno opornico, ki si jo bolnik pred spanjem vstavi v usta in jo ima tako nameščeno preko celotne noči. Opornice višje kvalitete so prilagojene vsakemo posamezniku posebej, kar pomeni, da jih je potrebno pred prvo uporabo segreti in napraviti odtis zob v termoprilagodljivo maso.

Namen oz. način delovanja opornice je potisk spodnje čeljusti naprej. S tem se naprej pomakne tudi jezik in ostala mehka tkiva, ki so vezana nanj. Tako se močno poveča prostor za korenom jezika, kar preprečuje zaporo dihal med spanjem na tem mestu.

VPRAŠALNIKI

• ESS

ZDRAVLJENJE S POZITIVNIM TLAKOM (CPAP)

Pri bolnikih z motnjami dihanja med spanjem hude stopnje je terapija izbora zdravljenje s pozitivnim tlakom. Zdravljenje poteka s pomočjo naprave, ki preko nosu ali obrazne maske, v zgornja dihala vpihuje zrak. S tem se vzdržuje povečan tlak, ki preprečuje kolaps in zagotavlja nemoteno dihanje. Takšno zdravljenje ne odstrani vzroka nastanka težav, a je kljub temu učinkovito. Podatki žal kažejo, da več kot polovica bolnikov zdravljenja s CPAP aparatom ne prenaša. S temi pristopi se ukvarjajo za motnje dihanja med spanjem specializirani pulmologi.

KIRURŠKO ZDRAVLJENJE

Nekatere oblike apnej med spanjem ter smrčanje se uspešno zdravijo kirurško. To je edini način zdravljenja, s katerim odstranimo vzrok za nastanek motnje. Možnih operacij s katerimi lahko takšne bolnike zdravimo, je zaradi različnih mest ožine več, učinek pravilno izbranih in izpeljanih operacij, pa mora biti trajen. Pred izbiro najprimernejšega posega, je potrebno določiti mesto vzroka za težave pri dihanju zato je pomemben del obravnave teh bolnikov diagnostika, s katero motnjo dihanja kvalitativno in kvantitativno ovrednotimo (več..).
Manjše posege, pri katerih gre za zmanjšanje nekaterih delov mehkega neba, je možno opraviti ambulantno, v lokalni anesteziji, ostali pa praviloma izvajamo v splošni – popolni anesteziji (uvulopalatoplastika).

Z različnimi kirurškimi posegi lahko pomagamo tudi bolnikom, ki zaradi anatomskih ovir (slabo prehoden nos, položaj jezika ipd.) težko prenašajo zdravljenje s CPAP/APAP aparatom.